Slowenisch
Slowenisch: Das beste Geschenk
Zusammenfassung Weihnachten, das bekannteste und größte christliche Fest, ist für viele ein Feiertag ohne wirklichen Sinn. Manfred Röseler weist darauf hin, dass die Bedeutung von Weihnachten in Jesus Christus liegt. Die vielen Geschenke, die an Weihnachten gemacht werden, sind nichts im Vergleich zu dem Geschenk, das Gott uns gegeben hat. Die Menschheit war hoffnungslos mit Sünde verschuldet, aber Gott hat den Menschen ein Geschenk gemacht: Die absolute Sündenvergebung in Jesus Christus. "Bei aller Weihnachtsfeierlichkeit übersehen wir oft, dass es nicht in erster Linie um ein nettes Miteinander geht, sondern um die Erlösung von Sünde und um eine neue Beziehung zu Gott. Darum möchte ich fragen: >>Haben Sie das große Geschenk Gottes schon angenommen?<< Wenn ja, dann haben Sie allen Grund, mit Freuden Weihnachten zu feiern." Najboljše darilo Za mnogo ljudi je božič praznik družine, skupnosti in daril, priložnost, da drug drugega razveselimo. Za druge ljudi je božič praznik samote, za nekatere celo praznik obupa. Prav zaradi tega število dejanj iz obupa v tem času iz leta v leto silovito narašča. To je žalostna bilanca. Kaže nam, da veliko ljudi sploh še ni spoznalo pravega smisla božiča. Božič kaže na veliko darilo, ki nam ga ponuja Bog. Vsa darila, ki jih lahko podarimo, niso nič v primerjavi z velikim darilom Boga za nas. Njegova vrednost je neskončno velika. Naše življenje naredi novo, vredno življenja in bogato. Bog ne pozna zgolj naše želje, ampak tudi naše resnične potrebe. Ve, da smo zaradi svojega greha popolnoma zadolženi. To ni finančni dolg, ampak dolg pri Bogu zaradi naše neposlušnosti. Dolgove pri banki lahko ponavadi v sprejemljivem času poravnamo s finančnim načrtom. Svojih dolgov pred Bogom nikakor ne moremo poravnati ali celo z lastnim trudom povrniti. Ločujejo nas od Boga. Pri Izaiju 59,2 lahko beremo: »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom...« To pa ne samo v času našega življenja, ampak v vso večnost. Bog pravi v svoji Besedi (1 Kor 6,9): »Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva?« Veliki dar, ki ga nam ponuja Bog, je poravnava naše krivde, odpuščanje naših grehov. Rad bi nas oprostil sodbe »večne ločitve od Boga, večne pogube« (Raz 20,10; 15). Rad bi nas naredil za svoje otroke, za dediče svojega kraljestva. Zaradi tega je Bog poslal na zemljo svojega Sina, Jezusa Kristusa. Božič nas spominja na Jezusovo rojstvo v Betlehemu pred približno 2000 leti. Jezus je postal človek kakor mi, toda njegovo življenje se je razlikovalo od življenja navadnih ljudi. Živel je življenje popolnoma brez vsakršne krivde in s svojimi čudeži in besedami vedno znova dokazal, da je on ta v Stari zavezi napovedani Odrešenik. S svojo smrtjo na križu je namesto nas vzel nase vso našo krivdo. Bog je sprejel in potrdil njegovo daritev s tem, da ga je obudil od mrtvih. Zdaj se kot priprošnjik zavzema za vsakogar, ki želi po njem priti k Bogu. Namen Jezusovega prihoda na to zemljo nam je pri Mateju 1,21 pojasnjen takole: »[Marija] bo rodila sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Pri vsem božičnem praznovanju pogosto spregledamo, da najprej ne gre za prijetno druženje, ampak za odrešenje od greha in za nov odnos do Boga. Zato bi rad vprašal: »Ali ste že sprejeli veliko Božje darilo?« Če ste ga že sprejeli, imate vse razloge, da z veseljem obhajate božič. Če »najboljše darilo« še ni Vaše darilo, potem ga Vam Bog danes ponuja. O tej obljubi lahko beremo v 1. Janezovem pismu 1,9 naslednje: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« V molitvi lahko govorite z Jezusom, lahko mu priznate svoje grehe, vsak spodrsljaj, ki se ga zavedate. A tudi vse druge grehe, ki se jih ne morete več spomniti, smete prinesti pred Jezusa. Rad vam odpusti vse prestopke. Toda ne ostanite pri tem, povejte Jezusu tudi, da se od zdaj naprej želite zaupati njemu in da naj prevzame oblast nad Vašim življenjem. To je tveganje, korak v veri in gotovo najbolj odločilen korak, ki ste ga kdajkoli storili. Biblija imenuje ta korak tudi spreobrnjenje (prim. Apostolska dela 3,19). Potem ko ste ta korak naredili, se zahvalite Jezusu za to, da je umrl za Vašo krivdo, da Vam je odpustil in Vam podaril novo, večno življenje. Lahko boste izkusili, kako je darilo, ki Vam ga ponuja Jezus, najboljše darilo, ki sploh obstaja. Manfred Röseler
4 Seiten, Best.-Nr.: 31-28
Slowenisch: Wie komme ich in den Himmel?
Die grundlegende Frage, die suchende Menschen sich stellen, wird hier von Prof. Dr. Werner Gitt beantwortet. "Wie findet man den Himmel?" Auf jeden Fall nicht durch eigene Anstrengungen oder Konzepte. "Was aber bringt uns wirklich in den Himmel?" Gott hat die Einladungen für den Himmel schon verteilt wie im Gleichnis des Menschen, der zu einem großen Fest Einladungen verschickte. Doch viele Menschen redeten sich heraus. Prof. Dr. Gitt ruft dazu auf, nicht so "kurzsichtig" wie diese Leute zu sein. Jesus will uns vor der Hölle erretten und diese wird kein Vergleich zu der sogenannten "Hölle von Auschwitz" sein. Er hat am Kreuz für unsere Schuld bezahlt, wir müssen diese Einladung nur annehmen, dann ist ein Platz im Himmel "gebucht". Ein Entscheidungsgebet soll den Lesern dabei helfen. Dieses Traktat eignet sich besonders gut zur Weitergabe an suchende Menschen! Kurzlink zu diesem Traktat: https://wernergitt.de/nebesa Kako pridem v nebesa? Vprašanje o večnosti veliko ljudi izpodriva iz zavesti. To lahko spoznamo celo pri tistih, ki razmišljajo o koncu svojega življenja. Ameriška igralka Drew Barrymore je kot otroška zvezda igrala v fantazijskem filmu »E.T. – Prebivalec drugih planetov« glavno vlogo. Ko je bila stara osemindvajset let (rojena 1975), je izjavila: »Če bi umrla pred svojo mačko, jo krmite z mojim pepelom, kajti potem bom živela naprej vsaj v svoji mački.« Mar ta nevednost in kratkovidnost glede smrti ni strašna? V Jezusovem času je prišlo mnogo ljudi k njemu. Njihova zadeva je bila skoraj vedno zemeljske narave: Deset gobavcev je hotelo ozdraveti (Luka 17,13), Slepi so hoteli spregledati (Matej 9,27), Nekdo je pričakoval pomoči v prepiru za dediščino (Luka 12,13-14), Farizeji so prišli k Jezusu z vprašanjem, v katerem je bila skrita past, ali naj cesarju plačujejo davke (Matej 22,17). Le malo ljudi se je zatekalo k Jezusu, da bi od njega izvedeli, kako lahko pridejo v nebesa. Neki bogati mladenič ga je obiskal z vprašanjem: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (Luka 18,18). Povedano mu je bilo, kaj naj stori, namreč: naj vse proda, na kar je vezano njegovo srce, in naj sledi Jezusu. Ker je bil zelo bogat, se ni ravnal po tem nasvetu in se je tako odpovedal nebesam. Bili so tudi takšni ljudje, ki nebes niti niso iskali, toda pri srečanju z Jezusom jih je ta na to opozoril. Potem pa so takoj zgrabili za priložnost. Zahej je hotel videti Jezusa. Toda našel je več kakor je pričakoval. Po obisku v Zahejevem domu – tako rekoč ob kavi – je našel nebo. Jezus je ugotovil: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje« (Luka 19,9). Kako je mogoče najti nebesa? Po tem, kar smo zdaj povedali, lahko zabeležimo tole: Nebeško kraljestvo lahko najdemo čisto določenega dne. To je dobro vedeti, kajti tako to postane danes mogoče tudi za Vas, dragi bralec in draga bralka, da sežete po večnem življenju pri Bogu. Pridobitev nebeškega kraljestva ni vezana na zaslugo, ki bi si jo bilo treba pridobiti. Nebeško kraljestvo lahko najdemo povsem nepripravljeni. Naši lastni načrti, kako priti v nebesa, so povsem napačni, če ne izhajamo iz Božjih izrekov. Neka popevkarica je v neki pesmi pela o klovnu, ki je po dolgoletni službi v cirkusu odstopil: »Gotovo bo prišel v nebesa, saj je osrečeval ljudi.« Neka bogata darovalka je dala sezidati ubožnico, v kateri je lahko 20 žensk brezplačno živelo. To bivanje pa je bilo vezano na pogoj: ženske so morale obljubiti, da vsak dan eno uro molijo za odrešenje darovalke. Kaj pa nas resnično privede v nebesa? Da bi na to vprašanje lahko jasno in razločno odgovoril, nam je Jezus pripovedoval priliko. V evangeliju po Luku v poglavju 14,16 govori o človeku [ta v tej prispodobi predstavlja Boga], ki želi prirediti veliko praznovanje [to v priliki predstavlja nebesa] in najprej razpošlje vabila samo izbranim. Odgovori so vsi porazni. Drug za drugim se začenjajo opravičevati. Prvi razlaga: »Njivo sem kupil...«, drugi: »Pet jarmov volov sem kupil...«, tretji pa: »Oženil sem se in zato ne morem priti.« Jezus je končal to prispodobo s sodbo gostitelja: »Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje« (Luka 14,24). Ob tem postaja jasno, da si lahko nebesa pridobimo ali pa jih izgubimo. Ključna točka je torej sprejetje ali zavrnitev vabila. Bi lahko bila ta stvar še bolj enostavna? Vendar nikakor! Če bo nekoč veliko ljudi izključenih iz nebes, potem ne zaradi tega, ker ne bi poznali poti, temveč ker so vabilo zavrnili. Trije imenovani ljudje v prispodbi nam niso vzgled, kajti nihče ne sprejme vabila in tako ne pridejo na praznovanje! Mar zdaj ne bo praznovanja? Kajpada! Po zavrnitvi gostitelj razpošlje vabila v vse smeri. Zdaj ne tiskajo več vabila z zlatim vtiskom. Tu velja samo še klic: »Pridite!« Vsak pa, ki se pusti povabiti, dobi zagotovljen prostor na praznovanju. Kaj se tu dogaja? Ja, ljudje prihajajo – celo v velikih trumah. Čez nekaj časa dela gospod vmesno bilanco: še so prosta mesta! Svojim služabnikom reče: »Pojdite spet ven! Še naprej vabite!« Na tem mestu bi rad to prispodobo prenesel na nas, saj natanko zadene današnji položaj. Še so mesta v nebesih prosta, Bog pa ti pravi: »Pridi, zasedi svoje mesto v nebesih! Bodi pameten in rezerviraj za večnost! Stori to danes!« Nebesa so nepredstavljivo lepa, zato jih Gospod Jezus primerja z velikim praznovanjem. V Prvem Pismu Korinčanom (pogl. 2,9) piše o tem: »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« Nič, prav nič na tem svetu ni niti približno primerljivo z nebesi. Tako nepredstavljivo lepo je tam! Nebes nikakor ne smemo zamuditi, so namreč zelo dragocena. Nekdo je za nas odprl vrata v nebesa. To je Jezus, Božji Sin! Njemu se moramo zahvaliti, da je tako preprosto priti tja. Zdaj je odvisno samo še od našega hotenja. Samo tisti, ki je tako kratkoviden kakor ti trije možje v prispodobi, ne sledi vabilu. Odrešenje se zgodi po Gospodu Jezusu V Apostolskih delih (2,21) beremo zelo pomembno vrstico: »In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.« To je ključni stavek Nove zaveze. Ko je bil Pavel v zaporu v Filipih, je v pogovoru z ječarjem povedal bistvo: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« (Apostolska dela 16,31) To sporočilo je sicer kratko in jedrnato, a odločno in spremeni življenje. Še isto noč se je ječar spreobrnil k Jezusu. Obstaja nekaj, kar moramo nujno vedeti: Jezus nas želi odvrniti od poti, ki se konča v pogubljenju, v peklu. O nebesih in peklu pravi Sveto pismo, da bodo tam ljudje prebivali na vekomaj. Prvi kraj je sijajen, drugi pa strašen. Tretjega prostora ni. Pet minut po smrti nihče ne bo več govoril, da je s smrtjo vsega konec. Ob Jezusovi osebi se odloča vse. Naše večno bivališče je odvisno od ene same osebe: od Jezusa – in od našega razmerja do Njega! Ko sem bil na Poljskem na predavateljski turneji, smo obiskali nekdanje koncentracijsko taborišče Auschwitz. Grozne stvari so se tam dogajale v tretjem rajhu. Od leta 1942 do leta 1944 je bilo tam več ko 1,6 milijona ljudi, pretežno so bili to Judje, usmrčenih s plinom in nato sežganih. Danes v literaturi govorimo o »peklu Auschwitza«. Premišljeval sem o tej oznaki, ko nas je neki nastavljenec peljal skozi plinsko celico, v kateri je bilo pri enem postopku usmrčenih 600 ljudi. Bilo je nepredstavljivo grozno. Toda je to bil resnično pekel? Kot skupina obiskovalcev smo si lahko ogledali plinsko celico zgolj zaradi tega, ker je te grozote od leta 1945 konec. Zdaj so te zgradbe dane na ogled, nikogar pa tam več ne trpinčijo ali zastrupljajo. Plinske celice v Auschwitzu so bile časovno omejene. Svetopisemski pekel pa je večen. V veži današnjega muzeja se je moj pogled ustavil na barvni fotografiji, ki kaže križ s Kristusovim telesom. Neki zapornik je svoje upanje na Križanega z žebljem vpraskal v zid. Tudi ta neznani umetnik je umrl v plinski celici, toda vedel je za odrešenika Jezusa. Umrl je sicer na zelo strašnem kraju, toda vrata v nebesa so mu bila odprta. Iz tistega pekla, pred katerim nas gospod Jezus v Novi zavezi tako izrazito svari (npr. Matej 7,13; 5,29-30; 18,8) – če bi se kdaj tam znašli – ni več nobene poti in rešitve. Ker – drugače kakor taborišče v Auschwitzu – pekel večno obratuje, si ga tudi nikoli ni mogoče zgolj ogledovati. Tudi nebesa so večna, in to je kraj, kamor nas Bog želi pripeljati. Zato se dajte povabiti, da bi prišli v nebesa. Kličite Gospodovo ime, in si tako rezervirajte nebesa! Po nekem predavanju me je neka gospa razburjeno vprašala: »Mar res lahko rezerviramo nebesa? To je vendar slišati kakor v potovalni agenciji!« Pritrdil sem ji: »Kdor ne rezervira, ne bo dosegel cilja. Če hočete na Havaje, vendar tudi potrebujete veljavno letalsko vozov-nico.« Vnovič me je vprašala: »Letalsko vozovnico mora kdo plačati!« – »O da, vozovnico v nebesa tudi. Ta pa je celo tako draga, da je nihče od nas ne more plačati. Naš greh nam to onemogoča. Bog v svoja nebesa ne spusti nobenega greha. Kdor želi po tem življenju prebivati pri Bogu v nebesih, mora najprej biti osvobojen svoje krivde. To osvoboditev je bilo mogoče doseči samo po brezgrešni osebi – ta oseba pa je Jezus Kristus. Samo On je plačilno sposoben! Plačal pa je s svojo krvjo, po svoji smrti na križu.« Kaj pa moram storiti, če želim priti v nebesa? Tudi na nas Bog naslavlja svoje vabilo k odrešitvi. S posebnim poudarkom nas veliko svetopisemskih mest vabi, da bi sledili Božjemu klicu: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata!« (Luka 13,24). »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo« (Matej 4,17). »Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo« (Matej 7,13-14). »Sezi po večnem življenju, v katerega si bil poklican« (1. Timotej 6,12). »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« (Apostolska dela 16,31). Vse to so zelo roteči in prebujajoči ukazi. Človek čuti v teh besedilih resnost, odločnost in nujnost. Potemtakem ravnamo nadvse dosledno, če odgovorimo na vabilo v nebesa z molitvijo, ki bi se lahko v svobodni formulaciji glasila nekako takole: »Gospod Jezus, danes sem bral, da lahko pridem v nebesa zgolj po tebi. Rad bi bil nekoč pri tebi v nebesih. Odreši me zato pekla, kamor bi prišel zaradi svoje krivde. Ker me tako zelo ljubiš, si tudi zame umrl na križu in si tam plačal kazen za moje grehe. Vidiš vso mojo krivdo – od otroštva. Ti poznaš vsak greh, vse, kar mi je zdaj v zavesti. Ti poznaš vsak vzgib mojega srca. Pred teboj sem kakor odprta knjiga. Takšen, kakršen sem zdaj, ne morem priti k tebi v nebesa. Zato te prosim: Odpusti mi vse moje grehe, ki jih od srca obžalujem. Pridi zdaj v moje življenje ter ga prenovi. Pomagaj mi, da odložim vse, kar pred teboj ni prav in podari mi nove navade, ki so pod tvojim blagoslovom. Omogoči mi dostop do Tvoje besede, do Biblije. Pomagaj mi, da bi razumel, kaj mi želiš povedati in daj mi poslušno srce, da bi storil, kar ti je všeč. Od zdaj naprej bodi moj GOSPOD. Želim ti slediti, pokaži mi pot, po kateri naj grem, na vseh področjih svojega življenja. Zahvaljujem se Ti, da si me uslišal, da sem zdaj lahko otrok Božji, ki bo nekoč pri tebi v nebesih. Amen.« Direktor in profesor v pokoju inž. Werner Gitt
8 Seiten, Best.-Nr.: 120-28
Slowenisch: Die wichtigste Entscheidung im Leben
Zusammenfassung Wilhelm Pahls zeigt in wenigen Schritten den Weg zur Errettung auf. Die Hauptpunkte lauten: Das größte Problem des Menschen Der einzige Ausweg Deine Entscheidung ist entscheidend! Najpomembnejša odločitev v življenju V življenju je polno pomembnih odločitev, a med njimi je ena, ki vse druge po pomenu presega. Kdor jo zamudi, je pravzaprav živel zaman. Zato bi te rad, draga bralka, dragi bralec, prisrčno zaprosil, da pozorno proučiš te strani in resno premisliš o tem, ali je najpomembnejše vprašanje tvojega življenja s tem pojasnjeno. Človekov največji problem Naj gre za moškega ali žensko, za mladega ali starega človeka, bogatega ali revnega – v eni točki smo pred Bogom vsi enaki: obloženi smo s krivdo. Tu ne gre za to, koliko „dobrega” ali „slabega” je kdo naredil. Vsi smo od rojstva dalje ločeni od Boga. Boga in njegov red smo prezirali. Hodili smo svoja lastna pota. Oddaljili smo se od Boga in si tako zaslužili njegov srd. Ker pa je Bog pravičen in svet Bog, bo v času sodbe zahteval od nas odgovor. Iz samega sebe ne moremo pokazati nič, kar nam bi pomagalo do „raz-dolžitve”, do opravičenja. Krivda je tako človekov največji problem. Edini izhod Je iz te dileme sploh kak izhod? O, seveda, Bog sam je ustvaril pot do rešitve. V Bibliji Boga ne spoznavamo le kot svetega in pravičnega Boga, ampak tudi kot ljubečega Očeta. Noče, da bi bili za večno pogubljeni in ločeni od njega. Hoče pa, da bi se rešili in nato živeli z njim v tesnem odnosu – zdaj tu in nato vso večnost. Da bi naredil to mogoče, je Bog v svoji ljubezni poslal na zemljo Jezusa Kristusa, svojega Sina. On naj bi sprejel nase kazen za našo krivdo namesto nas. In prav to je Jezus storil. Postal je človek. Razodel nam je skrivnost Božjega kraljestva, območje Božjega vladanja. Pokazal nam je, kako velika je Božja ljubezen. Jezus je umrl na križu na hribu Golgota, čisto blizu mesta Jeruzalema. Jezus je umrl namesto nas zaradi naše krivde. Bog je nadomestno Jezusovo smrt sprejel in ga nato obudil od mrtvih. Zato smo lahko osvobojeni svojega temeljnega problema, ločitve od Boga. Tako nam kazni za našo krivdo ni treba več nositi samim, ker jo je Jezus vzel nase. Tudi ti si lahko rešen, rešena, lahko pa se tudi pogubiš. Odločitev je tvoja. Želiš biti rešen, rešena in biti pozneje v večni slavi pri Bogu? Potem nujno beri tole naprej! Prvi korak: Spoznaj svojo krivdo! Veliko ljudi ne uvidi lastne grešnosti. Drugi jo vidijo, a jo skušajo prikrivati. Po naravi smo rojeni igralci. Vedno znova nam je mojstrsko uspelo, da smo se prenarejali in zbujali drugačen vtis, kakor bi ustrezalo dejstvom. Pred Bogom pa je vse razodeto. Prav natanko nas pozna. Pred njim smo kakor odprta knjiga. Ve za vse posameznosti iz našega življenja. Pred ljudmi je mogoče svoje grehe v neki meri prikriti. Preziranje Božjega reda je mogoče utemeljevati s številnimi izgovori. A pri Bogu ta opravičevanja ne štejejo. V Bibliji beremo: „Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel” (Galačanom 6,7). Gotovo si pozabil, pozabila že številne svoje grehe. Bog jih ne pozablja tako preprosto. Morda poskušaš svoje grehe prikriti. Bog jih bo dvignil v luč. Grehi, ki si jih naredil kot mladenič ali naredila kot mladenka, se bodo znova pojavili v svetlobi. Tedaj pade sleherna maska. Biblija pravi: „Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo” (Evangelij po Luku 12,2). Tedaj te Bog pokliče k zagovoru za tvoje grehe, in moral te bo kaznovati. In to kljub temu, da je bilo spravno dejanje storjeno. Čeprav je opravičenje pripravljeno. A opravičenje lahko prejme samo tisti, ki se priznava za krivega. Spoznanje in priznanje lastnega greha je prvi korak k rešitvi. Drugi korak: Priznaj svojo krivdo! Menim, da pot do opravičenja grehov nikjer v Bibliji ni razložena bolje kakor v psalmu 32. Biblija nam obširno poroča o kralju Davidu. Spoznal je, da je pred Bogom kriv in je zaradi tega trpel. Nato pa je Bogu svoj greh priznal, in Bog mu je greh odpustil. David je pozneje v psalmu št. 32,1-5 zapisal: „Blagor tistemu, ki mu je pregreha odpuščena, ki mu je greh pokrit. Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v njegovem duhu ni prevare. Ko sem molčal, so moje kosti postale krhke zaradi mojega vpitja ves dan, zakaj dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela v poletni vročini. Svoj greh sem ti dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival; dejal sem: Priznal bom svoje pregrehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha.” Navadno bolni pokliče zdravnika, in utapljajoči vpije na pomoč. Kaj pa je naredil David, ko je spoznal svoje stanje krivde? Obrnil se je k Bogu in ga prosil pomoči. Piznal mu je svojo krivdo. In potem je prejel odpuščanje. Gotovo se ne moreš spominjati vsakega posameznega greha v svojem življenju. Za to tudi ne gre, da bi človek moral prečesati svojo preteklost do najmanjše podrobnosti. Moramo pa spoznati, da nas od Boga ne ločuje le nekaj težjih grehov, ampak da je vse naše življenje zaznamovano z grehom. Upirali smo se Bogu, ko smo ubirali svoja pota. Vsa naša življenjska drža je prežeta z grehom. A Božje zagotovilo velja: „Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen” (1. Janezovo pismo 1,9). Tretji korak: Povabi Jezusa, da pride v tvoje življenje! Kdor spozna svoje grešno stanje, začuti željo, da bi imel koga, ki bi mu odtlej stal ob strani. Bog odpušča, če greh priznamo. Vendar pa ni dovolj, če grešna dejanja priznamo. Potrebujemo nekoga, ki bi nam dal moči za novo življenje. Ta „nekdo” je Jezus Kristus. Jezus je prišel, da bi odvzel vso našo krivdo. On pa hoče storiti še več. Iz nas naredi Božje otroke in nam podari povsem novo življenje. V Evangeliju po Janezu, v 12. vrstici 1. poglavja beremo zagotovilo: „Tistim pa, ki so jo [Besedo, torej Jezusa] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.” To lahko doživiš tudi ti, in to še danes! Pojdi na samoten kraj, kjer boš povsem sam, sama, in začni pogovor z Jezusom. Pri tem pogovoru ne gre za lepe ali številne besede. Pomembno je, da z njimi misliš zares in pošteno. Jezus je tu in te sliši. Vidi v tvoje srce in te razume. S svojimi besedami mu povej, da želiš prav zdaj priti k njemu; da spoznavaš, da si grešnik, grešnica, in si grešil, grešila zoper Boga. Prosi Jezusa za odpuščanje svoje krivde. Potem se mu zahvali, da je umrl na križu tudi za tvoje grehe. Potem pa nikakor ne obstoj na pol poti. Zaprosi Jezusa, naj prav zdaj pride v tvoje življenje. Povej mu, da odslej hočeš živeti v skupnosti z njim in ne želiš več služiti hudiču. Povej Jezusu, da je odslej on tvoj Gospod in naj prevzame nadaljnje vodenje tvojega življenja. Morda ti je težko oblikovati tako molitev z lastnimi besedami; če je tako, lahko uporabiš zase tole molitev, da z njo izročiš svoje življenje Jezusu: „Gospod Jezus, tu sem, pred teboj. Žal mi je zaradi mojih grehov. Svoje otroštvo, svojo mladost, vso svojo preteklost prinašam predte. Gospod Jezus, odpusti mi! Gospod Jezus, operi me v svoji krvi! Gospod Jezus, reši me! V Bibliji piše, da postane ta, ki tebe sprejme, Božji otrok. To zdaj verujem. Že veliko sem slišal, slišala o tebi. A danes se odločam zate. Gospod Jezus, zdaj te sprejemam kot svojega Zveličarja in Odrešenika. Gospod Jezus, pridi v moje srce, pridi prav zdaj v moje življenje; hočem biti tvoj, tvoja, in ti bodi moj, v času in na vse veke. Odslej hočem pripadati tebi. Hočem hoditi po poti za teboj. Biti hočem tvoj učenec, tvoja učenka. In hvala ti, da si uslišal mojo molitev. Amen!” Odločilna je tvoja odločitev! Morda želiš še enkrat prebrati razlago vseh treh korakov? A potem tudi stori, kar tu ravno prebiraš! Stori to še danes! Zdaj! In potem smeš prav močno verovati: 1. Kdor je svoje grehe, vse svoje življenje v veri odkrito prinesel k Jezusu, temu so njegovi grehi odpuščeni. – Vsemu temu pravi Biblija „spreobrnitev”. 2. Kdor je pomolil k Jezusu Kristusu in ga v veri sprejel v svoje življenje, je postal Božji otrok in ima večno življenje. – Temu dogodku pravi Biblija tudi „novo rojstvo” (Jn 3,3). To je Božji dar novega življenja. Če si tako daleč na svoji poti, se smeš tega največjega Božjega daru veseliti in se zanj vedno znova zahvaljevati. Zdaj je prav, da začenjaš spoznavati ljudi, ki so doživeli isto stvar. Jezus hoče, da v dobri skupnosti poslušamo njegovo besedo in ga vedno bolje spoznavamo, mu skupno z drugimi kristjani sledimo in mu služimo. Ena najlepših izkušenj za pravega kristjana je, če po njem tudi drugi ljudje spoznajo Jezusa in ga najdejo. Wilhelm Pahls
8 Seiten, Best.-Nr.: 5-28